Če Maribor postaja razvojni klub, kaj je sploh Olimpija?

Foto: Jure Banfi

Medtem ko Maribor s pomladitvijo ekipe in izostanku vrhunskih rezultatov ter predvsem lovorik postaja neke vrste razvojni klub, v Celju pred promocijo mladih nogometašev v ospredje postavljajo rezultate. In jih tudi dosegajo, tako doma kot v Evropi. Kaj je potemtakem Olimpije, ki se je popolnoma izgubila v krizi tako rezultata kot potenciala?

Prva liga Telemach že nekaj let velja kot t. i. ‘razvojna liga’. To v praksi pomeni, da naj bi bila dobro okolje za razvoj mladih nogometašev, ki si v elitnem slovenskem rangu nabirajo izkušnje in minutažo, z izstopajočimi predstavami pa iščejo možnost za preboj na višji nogometni nivo.

V teh dneh je tej tezi oziroma oznaki pritrdila tudi matematika. Mednarodni nogometni observatorij (CIES) je namreč v svoji analizi pregledal 50 najmočnejših državnih prvenstvev širom sveta ter iskal podatke o tem, v katerih ligah največ priložnosti dobivajo mladi nogometaši oziroma fantje, rojeni po letu 2004, ki imajo pravico nastopa za mlado reprezentanco svoje države.

Raziskava je ugotovila, da je liga, v kateri največ priložnosti dobivajo mladi nogometaši, avstralska A-League. V tem državnem prvenstvu kar 17,7 % igralnega časa na igrišču preživijo mladi nogometaši iz prej omenjene kvote. No, tudi slovenska liga pa je na tem seznamu zelo visoko. Natančneje, Prva liga Telemach je na 6. mestu, 11,3 % igralnega časa pa na igrišču preživijo mladi nogometaši.

Na mlade stavijo Domžale, Mura, pa tudi … Maribor?

Gre torej za skupen podatek mladih nogometašev, ki igrajo v Prvi ligi Telemach. To pomeni, da so seveda v tej raziskavi zajeti tudi mladi tuji nogometaši, ki se kalijo v slovenskem državnem prvenstvu. Kaj pa če pogledamo samo Slovence? V tem pogledu je na vrhu lestvice minut za mlade nogometaše pričakovana ekipa Domžal, ki že nekaj let drži status valilnice talentov.

No, s spremembo klubske filozofije v zadnjem obdobju pa se je na drugo mesto prebila Mura. Črno-beli so v ogenj to sezono poslali že 10 različnih mladih slovenskih nogometašev, ki so skupno na zelenici preživeli skoraj 4000 minut. Od največjih slovenskih klubov je največji promotor mladih Maribor, ki je prav tako od nastopa novih turških lastnikov več naporov uperil k promociji nogometašev iz lastne akademije, rezultati pa so počasi že vidni tudi na igrišču.

Minutaža, ki je sestavila mlado reprezentanco

Da je Maribor vse bolj dovzeten za promocijo mladih Slovencev, dokazuje tudi minutaža Nejca Vihra. Mladi vezist je ob Eneju Klampferju, ki je prav tako na mariborskem radarju, igralec z največjo minutažo od vseh mladih Slovencev v Prvi ligi Telemach.

Nasploh se zdi, da je pravilo o t. i. ‘kvoti’ mladih slovenskih nogometašev za zdaj prineslo pozitivne učinke. Nenazadnje so vsi mladi Slovenci, ki so to sezono v Prvi ligi Telemach odigrali vsaj 1000 minut, tudi mladi slovenski reprezentanti.

Celjani naprej tekmujejo, nato razmišljajo o prihodnosti

Ko je govora o najmočnejših slovenskih klubih, je seveda težko pričakovati, da bo nekdo hkrati razvijal mlade slovenske nogometaše in se boril ne le za državni naslov, ampak tudi za čim uspešnejše tekmovanje v Evropi. To slednje v tej sezoni uspeva Celjanom, ki so obenem v prvi plan potisnili mladega domačega igralca, od samih začetkov člana mlajših selekcij kluba. Domačin Florjan Jevšenak je bil ravno v teh dneh za svoj preboj nagrajen z novo pogodbo, ki ga zdaj z grofi veže do zaključka sezone 2027/2028.

Če temu dodamo še napovedano gradnjo novega trening centra, potem je jasno, da tudi v Celju niso pozabili na vzgojo mladih nogometašev. Nenazadnje je tudi predsednik kluba Valerij Kolotilo večkrat poudaril, da bi bil sam najbolj srečen, če bi za prvo ekipo igrali sami doma vzgojeni nogometaši. A glede na ‘spanje’ kluba v prejšnjem obdobju je takojšnje učinke težko pričakovati, trenutno pa je Celju zares v ospredju predvsem lov na uspehe doma in v Evropi.

Olimpija je želela tekmovati, zdaj bo na novo iskala identiteto

Zelo podoben model je za letošnjo sezono gradila tudi Olimpija, a zdaj je že popolnoma jasno, da se je zmajem vse, kar so načrtovali za to tekmovalno obdobje, sesulo kot hišica iz kart. Ko je govora o mladih slovenskih nogometaši sta pri Ljubljančanih v ospredju Dino Kojić (skupno v vseh tekmovanjih odigranih 1.194 minut) in Mateo Ačimović (skupna minutaža 512 minut).

Po hudi poškodbi se v pogon vrača tudi Marko Ristić, zima pa bo prinesla tudi precejšnje krčenje igralskega kadra, ki je bil zaradi načrtovanih evropskih obveznosti razširjen, zdaj pa se bodo številni ‘odvečni’ nogometaši poslovili od zmajevega gnezda. Zima bo hkrati čas, ko bo Federico Bessone pripravam priključil tudi nekatere mlade fante, med katerimi po informacijami iz Olimpijinih krogov izstopa kadetski reprezentant Tristan Kotar. Ne bo presenečenje, če bo nekdanji član Ilirije in Domžal v drugem delu sezone debitiral za člansko ekipo zeleno-belih.

Dino Kojič je trenutno tudi glavni ‘prodajni artikel’ Olimpije. Foto: Aleš Fevžer

Maribor bo moral najti ravnotežje med razvojem in tekmovanjem

Čeprav ima Maribor v trenutni klubski realnosti tisoč problemov, pa velja pohvaliti klubsko politiko uveljavljanja mladih domačih nogometašev, ki se je vijoličasti poslužujejo v zadnjem obdobju. Tako sta v tej sezoni za Maribor debitirala Kobi Bajc in Matej Tadić, nekje na robu prve ekipe so tudi Žan Meško, Nik Belović in pa trenutno poškodovani Tian Varmaz Plava. Jasno, ob Vihru sta stalna člana prve ekipe tudi David Pejičić in Tine Čuk.

Vse lepo in prav, mariborsko pomlajevanje, še posebej v luči prestopne strategije zadnjih let, ki je bazirala na tujcih vprašljive kakovosti, zveni lepo. A Maribor seveda ni (in ne sme biti) razvojni klub. Maribor mora tekmovati, osvajati lovorike in iskati presežke v Evropi. Enako na Hrvaškem velja za Dinamo, v Srbiji za Crveno zvezdo in v Španiji za Real Madrid in Barcelono, če želite. Ključ uspeha mariborske prihodnosti se torej bržkone skriva v prevešanju tehtnice iz mladosti v tekmovalnost. Za to pa seveda potrebuješ prave okrepitve. In ne le dobrega vodjo akademije, ampak tudi dobrega športnega direktorja.